Omemba: Janez Martinc

»Smo bili tako rekoč prvi orkester, ki je v Moskvi igral ameriško glasbo.«

»Sem bral komentarje na Facebooku in je bilo med njimi precej takih: Končno!«

»Bil sem človek, ki je dobil Ježka za snemanje na začetku te naše ljube televizije.«

»Pri nas v šoli, v srednji glasbeni šoli in na akademiji, je bilo boljše, da nisi povedal, da si džezar.«

»Tako sem začel delati prve aranžmaje.«

»No, niso nas zaprli, so nas pa za nekaj časa poslali v kolhoz, ampak smo potem tam zaigrali nekaj te naše narodne in smo jih pretentali.«

»Danes je ta produkcija tako velika, ponudba tako velika … pa ponujenih toliko traparij, da ne veš, kaj izbrati.«

»Žal je precej tega prvega programa izgubljenega.«

»Takrat je bilo lepo, glasba je bila čisto drugačna.«

»V času, ki se ga Mojmir Sepe spominja kot obdobja, ko so v tekmovanju 'odločali ljudje, ki so bili kompetentni, ki so glasbo poznali.'«

»On je tisti, ki je odkril Elzo Budau, čemur je sledilo dolgo in plodovito sodelovanje s skladatelji, kot je Jure Robežnik.«